Pritožba zoper sodbo v kazenskem postopku

Bistvene kršitve določb kazenskega postopka predstavljajo temeljne napake v postopku, zaradi katerih je sodbo mogoče izpodbijati. Zakon jih natančno našteva, sodna praksa pa ponuja številne primere, ki pojasnjujejo pomen posamezne kršitve v praksi.

1. Če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja.
   V praksi je to lahko primer, ko sodnik, ki ni bil prisoten na vseh obravnavah, sodeluje pri končni odločitvi. Takšna situacija pomeni absolutno bistveno kršitev postopka, saj je zagotovljena nepristranskost in kontinuiteta sojenja ključna za pošten postopek.
2. Če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen.
   Primer iz sodne prakse je, ko sodnik ni bil pravočasno izločen kljub obstoju razloga za izločitev, na primer zaradi sorodstvenih vezi z eno od strank. Sodna praksa poudarja, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve za razlog izločitve.
3. Če je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost je po zakonu obvezna, ali če je bil obdolženec prikrajšan za pravico do uporabe svojega jezika ali do učinkovitega posvetovanja z zagovornikom.
   V enem od primerov je bila ugotovljena bistvena kršitev, ker obdolženec ni imel možnosti učinkovitega posvetovanja z zagovornikom, kar je vplivalo na njegovo pravico do obrambe.
4. Če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave.
   To se lahko zgodi, če sodišče brez utemeljenih razlogov izključi javnost, čeprav za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. Sodna praksa poudarja pomen javnosti kot garanta transparentnosti postopka.
5. Če je sodišče prekršilo predpise o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, predlog oškodovanca ali dovoljenje pristojnega državnega organa.
   Primer iz prakse je, ko postopek steče brez ustreznega predloga oškodovanca v kaznivih dejanjih, kjer je ta pogoj za pregon.
6. Če je sodbo izdalo sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari, ali če je sodišče nepravilno zavrnilo obtožbo zaradi stvarne nepristojnosti.
   V praksi je to lahko primer, ko o zadevi odloča sodišče, ki za to ni pristojno po zakonu, kar vodi v razveljavitev sodbe.
7. Če sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe.
   To se zgodi, če sodišče ne odloči o vseh točkah obtožbe, na primer, če spregleda odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
8. Če se sodba opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo človekovih pravic ali na nedovoljen dokaz.
   Primer iz sodne prakse je uporaba dokaza, pridobljenega z nezakonitim prisluškovanjem, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka.
9. Če je bila obtožba prekoračena.
   To pomeni, da je sodišče odločalo o dejanjih ali okoliščinah, ki niso bile predmet obtožbe, kar je v nasprotju z načelom obtožbe.
10. Če je bil s sodbo prekršen 385. člen tega zakona.
    Ta člen določa posebne procesne zahteve, na primer glede izreka sodbe, in njegova kršitev pomeni bistveno procesno napako.
11. Če je izrek sodbe nerazumljiv, v nasprotju sam s seboj ali razlogi sodbe; ali če sodba sploh nima razlogov ali so ti popolnoma nejasni ali v nasprotju.
    V praksi je to lahko primer, ko sodba ne vsebuje jasnih razlogov za odločitev ali če so razlogi v nasprotju z dejstvi, navedenimi v listinah oziroma zapisnikih, kar onemogoča učinkovito presojo pravilnosti sodbe.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tudi, če sodišče med pripravo glavne obravnave, med njenim potekom ali pri izdaji sodbe ni upoštevalo določb zakona ali jih je uporabilo nepravilno, ali če je prekršilo pravice obrambe v obsegu, ki je lahko vplival na zakonitost in pravilnost sodbe. Ta širok razlog zajema številne situacije, kjer sodišče ne spoštuje procesnih pravil, kar lahko vodi v razveljavitev sodbe.

Primer iz sodne prakse je primer, ko sodišče ni pravilno upoštevalo postopkovnih pravic obdolženca pri dostopu do dokazov. V eni od zadev (Ips 1842/2018) je sodišče prve stopnje obdolžencu v priporu onemogočilo poslušanje zvočnih posnetkov prisluhov, kljub večkratnim zahtevam zagovornika. Zaradi tega obtoženi ni mogel učinkovito pripraviti obrambe, kar je pomenilo kršitev 29. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je omejevanje dostopa do dokazov, na katerih temelji obtožba, bistvena kršitev postopka, ki onemogoča pravično sojenje.

Drug primer zajema situacijo, ko sodišče ni upoštevalo dokaznih prepovedi. V skladu s sodno prakso ESČP (npr. zadeva Allan proti Združenemu kraljestvu) se uporaba dokazov, pridobljenih s kršitvami človekovih pravic (npr. nezakonito prisluškovanje), šteje za kršitev poštenega postopka, če je vplivala na možnost obrambe. Slovenska praksa vztraja pri strogi ekskluziji takšnih dokazov, kar pomeni, da njihova uporaba avtomatsko vodi v razveljavitev sodbe.

Poleg tega je kršitev podana tudi, če sodišče zavrne dokazni predlog brez ustrezne obrazložitve. V eni izmed sodb je sodišče zavrnilo predlog za izvedbo dodatnih dokazov, ne da bi navedlo razloge, kar je bilo ocenjeno kot kršitev pravice do obrambe in absolutna procesna napaka.

Takšne kršitve poudarjajo, da mora sodišče ne le formalno upoštevati zakon, temveč tudi zagotavljati, da vsaka odločitev omogoča enakopravno soočenje strank in spoštovanje temeljnih procesnih načel.